Maldivi
Obiščite zadnji paradiž na svetu. Tako mu pravijo na vseh kontinentih in želja vsakega zemljana je doživeti čare teh mističnih otočkov. Če torej iščete turkizno morje in bele peščene plaže, kot iz svile, vas Maldivi vsekakor ne bodo razočarali.
Je tudi glavna destinacija potapljačev, ki se pridejo sem potapljati iz celega sveta na prečudovit koralni greben in bogato, pisano življenje pod vodo.
Ptolemy, grški geograf opisuje Maldive, kot mnoštvo otokov. Marco Polo, venečanski popotnik je poimenoval maldive "the flower of the Indies". Za Ibn Batuta, ki je potoval v 14. stoletju in je dejansko živel na atolih je poimenoval Maldive "one of the wonders of the world".
Verjame se, da so se ti unikatni koralni atoli oblikovali 65 do 200 milijonev let nazaj iz vulkanske verige gora. Besedo Maldivi so preoblikovali iz angleškega jezika. V originalu pa so "atholhu", kar pomeni oblikovani in nastali iz koralnih grebenov.
Večina turistov prebiva na enem izmed 70 turističnih otokov. Večina resortov je na treh atolih, ki so najbližji glavnemu mestu: Severni Male atol, Južni Male atol in Ari atol. Kljub temu, da se vse destinacije ponašajo s kristalnim morjem, peščenimi plažami in kokosovimi palmami, se med seboj močno razlikujejo. Cenejši imajo večinoma mlajše obiskovalce in so zato živahnejši. Manjši so bolj tihi in intimni, za pare in mladoporočence. Vsi ponujajo tavhanje in potapljanje, ter izlete na druge otoke in v vasi.
Površje Maldivov
Maldivi so veriga 26 koralnih atolov jugozahodno od Sri Lanke, ki se raztezajo preko ekvatorja v dolžini 754 km. 1192 koralnih otokov je tako majhnih, da kopno predstavlja le 4% dežele. Nekateri otoki so nenaseljene sipine, drugi so bogato poraščeni s tropskim zelenjem in so večji. Lagune so sinje modre, otoke oblegajo prekrasni koralni grebeni in podvodno življenje.
Maldivi so veriga večjih in manjših koralnih otokov, ki so nastali iz majhnih sipin odmrlih koral na morskih grebenih. Morje na sipino naplavi kokosove orehe, zrastejo palme, korenine utrdijo pesek. Krošnje okrasijo pisane ptice, otok pa se dviga le do dveh metrov nad morjem. Gladina sinje lagune je pogosto pod morsko, kjer podobe koralnega grebena po lepoti tekmujejo z lepoto kopnega.
Podnebje na Maldivih
Določata ga dve monsunski obdobji. Deževna doba z nalivi in nevihtami je od maja do oktobra, dež pa turistične sezone ne moti, saj vsak dan sije sonce in temperature ostajajo enako visoke. Visoka vlažnost zaradi stalnih morskih sapic ne moti. Povprečne temperature so 28°C.
Rastlinski in živalski svet
Rastlinski in živalski svet
Rastlinski svet je zelo raznolik, najbolj pogoste so kokosove palme, mangrove, bananovci, ovijalke, sadno drevje in cvetje.
Na otokih gojijo sladek krompir, jam, tar, ječmen, lubenice, ananas in limone.
Živalski svet ni tako pester kot rastlinski. Veliko je živobarvnih kuščarjev in ptic. Bolj pester je podvodni živalski svet. Ribe so najbolj čudovitih barv in oblik, vidite lahko mante, želve, morske pse in delfine.
Domačini na Maldivih
Čeprav tradicionalna glasba in ples tudi tukaj nista vsakdanjik, je tu še vedno zelo močna Divehi kultura, ki je močna in lahko prevzemljiva, kjub vplivom iz tujine. Zahodnjaška kultura in pop glasba sta dobro vidni v glavnem mestu Male. Vseeno pa so Maldivi ob praznikih na Ramadan ali na druge verske praznike zelo tradicionalni.
Bodu beru pomeni velik boben in je tradicionalen element v tradicionalni glasbi in plesu. S pomočjo tega inštrumenta se prirejajo tradicionalne predstavitve in showi v hotelih.
Plesalci začnejo z počasnim gibanjem in nihanjem rok in se z tempom glasbe pospešuje.
Sodeluje 4-6 bobnarjev in zvok ima močan afriški pridih. Lokalni rock izvajalci tudi večkrat nastopajo v hotelih. Glasbo lokalnih bandov se lahko kupi na glavnem otoku Male.
Hrana na Maldivih
Ribe in riž so zaščitna znamka Maldivov z mesom in piščancem, ki pa se je samo ob posebnih priložnostih. Domače jedi so: pečena riba v olju, ribji curry in ribja juha. Areca nut je tudi zelo znana jed. Alkohol je na voljo samo v hotelih. Lokalno pivo je raa, ki je sladko in izredno okusno. Poleg kokosa, je še veliko sadežev in zelenjave na otokih. Veliko jo je tudi uvožene.
Ribe in riž so zaščitna znamka Maldivov z mesom in piščancem, ki pa se je samo ob posebnih priložnostih. Domače jedi so: pečena riba v olju, ribji curry in ribja juha. Areca nut je tudi zelo znana jed. Alkohol je na voljo samo v hotelih. Lokalno pivo je raa, ki je sladko in izredno okusno. Poleg kokosa, je še veliko sadežev in zelenjave na otokih. Veliko jo je tudi uvožene.
Ekologija
Bele peščene plaže in kristalno čista voda na tropskem otočju, so sanje vsakega zemljana. Da bi take tudi ostale se Maldivi pospešeno ukvarjajo z zaščito svojega naravnega okolja na mednarodni ravni. Tu je namreč okolje zelo občutljivo, zaradi turistične infrastrukture pa še toliko bolj. Leta 1989 je bil uveden prvi National Environmental Action Plan, ki je formiral bazo za prihodnost, da bi preprečili naravne katastrofe in uničenje narave. Prevelika izraba naravnih znamenitosti in okolja je prepovedana. Na primer miniranje koralnih grebenov je na določenih področjih prepovedana. Ubijanje želv je prepovedano in so zaščitene, kot ogrožena vrsta. Turistom odsvetujejo kupovanje spominkov iz želvjega oklepa. Cel glavni otok je obdan z morskimi stenami, ki ga ščitijo pred zunanjimi vplivi. Projekt regeneracije ekosistema se izvajajo na določenih delih in program "Million Tree Programme" je predsednik uvedel na Maldivih Mr. Maumoon Abdul Gayoom leta 1996. Majhne sirotišnice so ustanovljene na atolih, I širijo nacionalni program za zaščito okolja. Veliko dreves so zasadili na celotnem področju. Tudi program "Independent Maldives, Clean Maldives," je naredil veliko za okolje. Maldivi so sodelovali na State Conference on Sea Level Rise leta 1989, Second World Climatic Conference leta 1990, Earth Summit v Rio de Janeiro leta 1992, 1994 Global Conference on the Sustainable Development of Small Island Developing States, 1997 Kyoto Conference, 1997 13th Intergovernmental Panel on Climatic Change, ki so bile na Maldivih. Njihov concept je: "Think globally and act locally".
Zgodovina
Mimo Maldivov so pluli mnogi mornarji: Feničani, Egipčani, Kitajci, Grki, Rimljani in prebivalci Sri Lanke in vsi so tu pustili delček svoje kulture. Prvi priseljenci naj bi prišli s Cejlona in južne Indije okoli leta 500 pnš. Domačini verjamejo, da so njihovi predniki Redini in, da so od njih prevzeli navade in verovanje v duhove, ki jih častijo še danes. Redine so pregnali ali asimilirali hinduistični priseljenci iz Cejlona in Indije. Ker je gradbenega materiala primanjkovalo, so gradili na prejšnjih naselbinah, zato so stare mošeje še danes namesto proti Meki obrnjene proti soncu, ki so ga častili včasih.
Arabci so obiskovali “Denarne otoke” od drugega stoletja, ime pa so dobili po izobilju posebne vrste školjk, ki so jih takrat Arabci uporabljali kot denar. Tu so se ustavljali na trgovskih potovanjih proti Malaki in Kitajski zaradi vode, posušenih rib in kokosov.
Leta 1135 Maldivi padejo pod Islam. Po legendi naj bi morski duh zahteval redno žrtvovanje mladih devic na otoku Male. Arabec Abu Al Barakat je ob času žrtvovanja bral iz Korana in tako odgnal zlobnega duha. Maldivskega kralja so prodali Arabcem, prvi sultan je postal Barakat, njemu pa jih je sledilo še 84.
Portugalcem so v 16. stoletju domačini dovolili na otoku Male zgraditi trdnjavo in tovarno, prav kmalu pa jim to ni bilo več zadosti. Napadli in ubili so sultana in za 15 let prevzeli oblast.
V 17. stoletju Maldivi pridejo pod nizozemski in pozneje angleški protektorat, niso pa ustanovili kolonije. Leta 1860 pridejo Indijci in na otočju postavijo skladišča in trgovine, ter kmalu obvladujejo večino zunanje trgovine. Čez nekaj let z Angleži podpišejo sporazum o neodvisnosti, Britanci pa tako na otokih postavijo obrambne utrdbe.
S prvo ustavo leta 1932 sultane volijo, leta 1953 pa sultanat opustijo in razglasijo republiko. Že čez manj kot leto prvega izvoljenega predsednika strmoglavijo in spet uvedejo sultanat. V istem času si Britanci spet pridobijo pravico do ustanovitve vojaške baze na jugu. K delu pritegnejo veliko domačinov in postajajo vedno močnejši, zato jim leta 1957 zunanji minister Nasir zmanjša najemno dobo in poviša premijo. Prebivalci južnih otokov, ki so tako izgubili delo, se pridružijo Angležem in hočejo ustanoviti lastno državo. Nasir pošlje na jug bojne ladje in izbojuje končno samostojnost Maldivov. Po referendumu leta 1968 sultanat spet opustijo in Nasirja izvolijo za predsednika.
Zadnja leta so na Maldivih v znamenju modernizacije, hitre gospodarske rasti in socialnih izboljšav. K temu je pripomogel ribolov, turizem in pomoč iz tujine. Po eni strani zahtevajo politično liberalizacijo, po drugi pa strog muslimanski način življenja.
Prazniki in festivali
Ramadhan: deveti mesec po muslimanske koledarju, takrat je post 30 dni, uradne ure so od 9:00 do 14.30 ure, in privatni sector ki zaključi ob 15.00 uri.
Eid-ul Al`h`aa: pride na 10 dan Zul Hijja v islamskem koledarju. Tisti, ki si lahko privoščijo gredo na romanje v sveto Ka`aba v Meko, za ostale je to čas praznovanja. To je najdaljši praznik v letu, na katerega se dolgo pripravlja in ob tem času se obišče vse sorodnike in prijatelje na drugih otokih. Praznik traja od 7 – 10 dni. Takrat se dogaja marsikaj: tradicionalni športi, glasba in ples. Vsi sodelujejo.
Prophets Birthday: kot vsi muslimani tudi tu praznujejo ta praznik. Ta je 12 dan Rabee-ul Awwal v islamskem koledarju. Družine se dobijo in pripravljajo razne domače jedi in specialitete.
Kuda Eid: je prvi meseca Shawwal v islamskem koledarju. Temu sledi konec Ramadhana. Zgodaj zjutraj se moški in ženske zberejo v mošeji, kjer izvajajo molitve. To je tudi čas dobrodelnosti, ko družine ponudijo Zakath tistim manj srečnim. Kuda Eid se praznuje 3 dni.
Independence Day: 26 julij je vrhunec dneva in uradna proslava na trgu Republike. Nastopa na tisoče šolarjev, vojska in ostali.
Republic Day: 11 novembra 1968 so Maldivi postali republika že drugič. Dan se praznuje vsako leto z paradami in marši.
National Day: praznuje se veliko zmago Mohamed Thakurufaanu nas portugalci leta 1573. praznuje se prvega na Rabee-ul Awwal, tretji mesec muslimanskega koledarja.
Muslimanski koledar (HIJRA):
Za približno pretvorbo pomnožimo muslimansko leto z 0,97 in dodamo 622; tako dobimo letnico v gregorijanskem koledarju.
Začetek leta 1429 muslimanskega koledarja se ujema z letom 2008 v gregorijanskem koledarju.
Otok Male (izg. Mar-lai)
Čeprav otok in mesto Male meri manj kot 2 kvadratna kilometra, je že stoletja politično, gospodarsko in kulturno središče države. Od prihoda Islama ga poznajo kot Otok sultanov. Pred 50 leti je bil zaspana vasica, izgubljena v Indijskem oceanu, danes pa se trudi ujeti ritem ostalega sveta. Še na začetku stoletja so njegove ozke kvadratne ulice, koralne plaže in bele enonadstropne hiške očarale vsakega prišleka. Tudi danes je Male izredno čist in urejen, prepredajo ga ozke ulice, mošeje in trgi. Preveva ga posebni šarm.
Otok Male je dolg 2 km in širok 1 km, ter skoraj povsem pozidan. Stalnega prebivalstva ima 65000, ko pa pridejo še turisti in občasni delavci, je otok prenatrpan.
Ena izmed znamenitosti mesta je Narodni muzej, ki hrani predmete sultanov in bogate arheološke ostanke. Blizu muzeja je prijeten Sultanov park in impozantni beli Islamski center in Mošeja velikega petka, ki vlada nebu nad mestom. V Maleju lahko najdemo še vsaj 20 mošej, od katerih je najstarejša Hukuru Miski, znana po kamnitih freskah. Na eni izmed njih je prikazan celo prihod in uveljavitev Islama na Maldivih, na pokopališču pred mošejo pa je pokopan Abu Al Barakat in drugi sultani.
Naslednja zanimivost je Singapore Bazaar, kjer se gnetejo majhne trgovinice in delavnice, kjer najdemo od poceni oblačil in spominčkov do hrane. V mnogih čajnicah lahko opazujete maldivske moške, ki ob prigrizkih leno kadijo, žvečijo tobak in klepetajo.
Nočno življenje je omejeno na čajnice in redke zahodnjaške restavracije in pube. Domačini ob prostem času odhajajo v turistične kraje.
Male je premajhen, zato je letališče na sosednjem otoku Hulhule, ki so ga sultani uporabljali za umik z dvora. To je edina pista na svetu, ki se začne in konča z morjem.
Maldivi, ali ste vedeli? Zanimiva dejstva o Maldivih:
Maldivi so priljubljena počitniška destinacija šele zadnjih 40 let, prvi resort so odprli v sedemdesetih letih.
V 19. stoletju so bile školjke, vendar prav posebna vrsta, ki je je veliko na Maldivih, sredstvo za menjavo, torej so bili Maldivi polni denarja.
Maldivi so naseljeni že 3000 let.
Maldivi zajemajo 5% vseh koralnih grebenov na svetu.
Maldivi nimajo nobene reke, imajo pa dve jezeri.
Povprečna nadmorska višina sta dva metra, Maldivi zaradi dvigovanja morja počasi izginjajo.
Vikend nista sobota in nedelja, temveč petek in sobota.