Islandija
Islandija je raj za ljubitelje narave, tu se srečata severni Atlantik in Arktika, led in ogenj.
Lega:
Islandija se nahaja na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Glavni otok leži v celoti južno od arktičnega kroga, ki poteka preko otoka Grímsey, ki leži ob severni obali Islandije. Islandija je bliže celinski Evropi kot Severni Ameriki, zato je otok zaradi zgodovinskih, političnih, kulturnih in praktičnih razlogov vključen v Evropo.
Površje in geologija
Islandija leži na srednje-atlantskem hrbtu in je nastala zaradi razmikanja Severno-ameriške in Evrazijske litosferske plošče ter s tem širjenja Atlantskega oceana v mlajšem terciarju in v kvartarju. Približno polovico površja Islandije zavzemajo bazaltne planote, druga polovica pa je iz tefre, prhkih ognjeniških izmečkov. Obala je dolga 4.998 km, oblikujejo jo večinoma fjordi (severna in zahodna
obala) ter obsežne prodne ravnice (sandurji). Te so naplavile reke, ki tečejo izpod ledenikov. Na Islandiji je tudi pet ledenikov, ki so večinoma platojski in pokrivajo več kot enajst odstotkov (11.800 km²) površja, led pa je na nekaterih mestih debel tudi do 1.000 m. Največji ledenik se imenuje Vatnajökull, ki pokriva okrog 8.300 km², kar je celo več, kot vsi ostali ledeniki v Evropi. Iz njega iztekajo
Breiðamerkurjokull, Skeidararjokull, Skaftafellsjokull in Svinafellsjokull kot večji izhodni ledeniki. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo ime »otok ledu in ognja«. Tu leži tudi najvišji vrh Islandije, Hvannadalshnúkur (2.119 m).
Za otok so značilni tudi številni slapovi, najmogočnejši po količini pretoka je Dettifoss in je visok 44 m. Med večjimi ali zgodovinsko pomembnimi slapovi so znani še: Gullfoss, Selfoss, Svartifoss, Goðafoss in drugi.
Islandija je ena od tako imenovanih »vročih točk« na Zemlji. Podobnega nastanka so v Atlantskem oceanu na primer Azori, Madeira in drugi. Na Islandiji je več kot 100 vulkanov med katerimi jih je več kot 25 bruhalo v novejši zgodovini. Izbruhi se pojavljajo približno vsakih 5-10 let in so sestavljeni večinoma iz bazaltne lave in tefra, Hekla pa iz silicijeve magme.
Podnebje:
Islandija ima zelo nepredvidljivo vreme večino leta. Topel, sončen dan se lahko hitro sprevrže v mraz in dež. Na splošno so zime zelo hladne, poletja toplejša in prijetnejša. Padavine nikoli niso zelo predvidljive, a obstajajo območja in letni časi, ko jih je manj, sicer pa so enakomerno razporejene preko leta.
Zime (oktober – maj) na Islandiji niso tako hladne in neizprosne, kot bi pričakovali za takšno geografsko širino. Temperature se podnevi gibljejo med -10°C in + 10°C (na sončne dni ob začetku in koncu zime je lahko kakšna stopinja več), ponoči padejo lahko precej pod 0°C. Padavine v tem času so največkrat v obliki snega.
Poletja (april – september) so na Islandiji hladna, a kljub vsemu najbolj toplo obdobje v letu. Dnevne temperature se gibljejo med 10 in 18°C in na tople sončne dni se temperatura lahko vzpne tudi do 25°C. Padavine so občasne, a nepredvidljive. Poletje velja za najbolj idealen čas potovanja na Islandijo glede podnebnih razmer.
Prebivalstvo in gospodarstvo:
Je najredkeje naseljena evropska država, saj ima gostoto le 2,7 prebivalca na km². Poseljenih je 20% otoka, največ prebivalcev pa živi v Reykjaviku in okolici. Razdeljena je na regije, volilne okraje, županije in občine. Imajo osem regij, ki se uporabljajo predvsem za statistične namene. Islandija nima rudnega bogastva in ne ugodnih možnosti za razvoj kmetijstva in industrije. Glavna panoga otoškega gospodarstva je ribištvo in industrija povezana z njim. Večina industrije se ukvarja s predelavo rib. Največ te industrije je ob glavnem mestu na JZ države. Ribe predelujejo v ribjo moko, ribje olje, delajo pa tudi ribje konzerve. V poletnem času turizem prinaša pomemben dohodek državi, saj jo, kljub temu, da je Islandija najdražja evropska država, vsako leto obišče okoli 190.000 tujih turistov. Ljudje prihajajo gledat predvsem naravo (gejzirje, slapove, ki jih na Islandiji ni malo in vulkanske pojave), hodijo pa tudi na opazovanje ptic in morskih živali.
Zanimivosti:
Islandija je dežela veliko zanimivosti. Ima značilne jedi in živali, gejzirje, Modro laguno,…
Značilne jedi in živali: Najbolj znana islandska jed je skyr. To je islandski tradicionalni jogurt. Znan je po svoji nizki vrednosti maščob (0,5 %). Od ostalih jogurtov se razlikuje po svoji teksturi. Skyr je bistveno gostejši od navadnih jogurtov. Poleg navadnega skyra, ga prodajajo tudi z okusom borovnic, jagod,…
Prostoživeče živali na Islandiji so številne ptice in morski sesalci. Obalne vode so bogate s planktonom in posledično tudi z veliko vrstami rib. Ptic je preko 350 vrst, vendar so nekatere tukaj le občasno pri preletu na druga območja. Stalno živi na otoku 73 vrst ptic. Ena izmed njihovih najbolj ptic je puffin. Med morskimi živalmi so, poleg več vrst rib, številne vrste kitov in tjulnjev.
Človek je na otok prinesel konja, ovco, miši, severne jelene in ameriške kune. Islandskih konj je danes na otoku 100.000 in so strogo zaščiteni. Vsi se prosto pasejo. Poznan je tudi islandski pastirski pes.
Gejzirji
Gejzir je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak. Na Islandiji jih najdemo veliko. Prebivalci jih uporabljajo tudi za vir energije. Gejzirji so tudi ena od zelo obiskanih turističnih točk.
Modra laguna
Nahaja se v bližini glavnega mesta Islandije Reykjavik. Nastala s pomočjo narave . Naravni termalni bazen namreč leži na mestu, kjer se 2.000 metrov pod površjem, pri ekstremnih temperaturah, zmešata sladka in slana voda. Ko ta voda, v obliki vrelcev, prodre na površje, ima prijetnih 38 stopinj. Zdravilne učinke te vode so odkrili domačini in jo začeli uporabljati v zdraviliške namene. Voda je drugače mlečno bele barve, moder izgled pa ji daje silicij ob pomoči sončnih žarkov. Naravni bazen je sicer precej plitek, najgloblja točka ima le 1,6 m globine.
Islandija - ali ste vedeli? Zanimiva dejstva o Islandiji:
Edini avtohtoni sesalec Islandije je arktična lisica, ki je sem prišla po ledu ob času zadnje ledene dobe.
Islandci vodijo knjigo Islendingabok, kjer sledijo islandskim rodbinam vse do dobe Vikingov.
Na Islandiji je kar 130 aktivnih vulkanov.
Če konj zapusti Islandijo, se ne sme nikdar več vrniti zaradi ohranjanja čistosti vrste, ki je stara že 1000 let.
Islandija nima svoje vojske ali mornarice, je pa članica NATO pakta.
Islandski jezik je zelo star in se zelo počasi spreminja. Za nove besede opisno sestavljajo stare besede. Beseda računalnik je na primer tolva, kar v prevodu pomeni številčni čarovnik.
Na svetu sta samo dve območji brez komarjev, Islandija in Antarktika.
Na Islandiji ni niti enega McDonaldsa.
Samo 30% domačinov ne verjame v palčke, skrivno ljudstvo Islandije.
Imena za svojega otroka si ne morete kar izmisliti. Izberete ga lahko iz javnega seznama imen.
Na Islandiji je bogata tradicija namakanja v toplih vrelcih in savnanja. Vendar pozor, pred vstopom je obvezno tuširanje, kar jemljejo izredno resno in imajo celo varnostnike, ki preverjajo upoštevanje higijenskih pogojev.