Bula in dobrodošli na Fidžiju! V deželi prijaznih ljudi, ki so vdeno radovedni, nasmejani in gostoljubni. V deželi palm in sanjskih tropskih plaž.

 

Fidži, narava in površje

Otočje Fidži se razpreda med vulkansko Melanezijo in koralno Polinezijo in Mikronezijo. Površje, ki se preliva od visokih vulkanskih otokov s črnimi plažami do nizkih koralnih biserov s snežno belimi plažami, se zdi kot veliko, rajsko igrišče. Tu boste našli mehke, peščene plaže, bistre slapove, ki šumijo po zelenih gozdovih, zelene vulkanske gore, poraščene z džunglo in pisane koralne grebene.

 

Fidži zajema okoli 330 otokov in otočkov, od katerih jih je naseljenih le okoli 100. Dva največja otoka sta Viti Levu in Vanua Levu. Ostale otoke delijo v skupino Lomaiviti, Kadavu in Lau. Ob zahodni obali velikega otoka Viti Levu je še manjša skupina otočkov Mamanuca, ki je turistično zelo razvita in privlačna.

 

Otočje Fidži leži v jugozahodnem Pacifiku, 2800 kilometrov severovzhodno od Sydneya in 1850 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. Vsi otoki ležijo med ekvatorjem in povratnikom, 188. meridian, ki določa datumsko mejo, pa seka otočje.

 

Prvobitno floro so na te otoke zanesli vetrovi, ki pihajo z zahoda, zato bogastvo in raznolikost upadata od zahoda proti vzhodu.

 

Več kot polovico kopnega še vedno prekrivajo deževni gozdovi, ki prevladujejo na vlažnih priveternih pobočjih večjih otokov.

 

Na Fidžiju prebiva le sedem prvobitnih vrst sesalcev, od tega šest vrst netopirjev in podgana. Vsi drugi sesalci so bili na otok prinešeni v zadnjih 200 letih.

Bolj zanimiv je ptičji svet s preko 100 vrstami, med katerimi je več vrst papagajev, sov in rac.

Kače so na mnogih otokih, v glavnem pa človeku niso nevarne. Najbolj pogosta je boa, ki se hrani s podganami. Bolo je strupena kača, ki pa ni napadalna in je zelo redka. Bolj pogoste so morske strupene kače, ki so plašne in nenapadalne.

Najbolj pogosti kuščar je geco, ki pogosto zaide v hotelske sobe. Je nenevaren in je komarje in muhe, zato je pri ljudeh priljubljen. Na Fidžiju prebivajo tudi iguane, ki jih v naravi težko srečate.

 

Nekaj posebnega je podvodni svet, ki je nenavadno pester. Tu boste našli korale vseh barv in oblik, ribe papagajke, barakude, orjaške želve, morske pse, delfine in mante.

 

Fidži, vreme

Fidži ima tropsko klimo, ki jo oblikujejo vzhodni vetrovi in ocean, zato tu ni temperaturnih ekstremov. Klima se po otočju spreminja in je lahko topla in vlažna ali pa vroča in suha.

 

Blagi vzhodni vetrovi pihajo preko celega leta in priveternim območjem prinašajo dež. Močnejši vetrovi so redki, večja verjetnost za takšne vetrove je med junijem in novembrom.

 

Temperature so visoke preko celega leta. Rahlo hladnejša in sušnejša doba traja od maja do oktobra, ko je tudi najboljši čas za obisk. Vroče in vlažno obdobje vlada od novembra do aprila, temperature se tedaj gibljejo med 23 in 31 stopinj C, dežuje pa lahko tudi vsak dan, vendar gre za krajše plohe.

 

Na padavine vpliva topografija in vetrovi. Višji predeli otokov Viti Levu in Vanua Levu ujamejo velike količine padavin, odveterna stran otokov pa je sušnejša. Razlika ni tako velika pri manjših otokih. Deževna doba traja med novembrom in aprilom, večina dežja pa pade v obliki kratkih in močnih nalivov. Najbolj vlažen mesec je marec, najbolj sušen pa julij.

 

Kljub vulkanskemu poreklu so močnejši potresi na tem območju redkost. Večjo nevarnost predstavljajo tropski cikloni, ki se lahko pojavijo med novebrom in aprilom, največja nevarnost zanje pa je januarja in februarja.

 

O otokih Fidžija

Viti Levu je največji otok Fidžija, tu prebiva kar 70% prebivalstva. Otok je dolg 146 in širok 106 kilometrov. Tu boste našli zanimiva mesta, živahno nočno življenje, tradicionalne vasice, skrite med polji sladkornega trsa in odlične hotele.

Večina hotelov in turističnih središč je na zahodni obali otoka zaradi suhe in tople klime. Suva, glavno mesto dežele, je na južni obali otoka Viti Levu.

 

Priporočamo bivanje na Koralni obali, kerj je več samotnih hotelov različnih kategorij. Problem te obale in nasploh otoka je dokaj veliko plimovanje, zato morje včasih sega prav do palm, drugič pa se spet umakne koralam.

 

Za zares sanjske počitnice priporočamo kombinacijo z bivanjem na skupini Mamanuca ali Yasawa, med bivanjem na Koralni obali pa priporočamo tudi oglede otoka v spremstvu odličnih lokalnih vodičev.

 

Taveuni

Taveuni imenujejo tudi vrtni otok. Je tretji po velikosti, vendar tako drugačen od glavnega otoka Viti Levu. Še vedno je divji, naraven in zelen. Ponaša se z nedotaknjeno naravo, maloštevilni domačini pa še vedno živijo v tradicionalnih vaseh.

 

Lega: sedem kilometrov jugovzhodno od otoka Vanua Levu, dolg je 42 km in širok okoli 11 km. Do sem pridete iz Nadija ali Suve z letalom ali s trajektom.

 

Kaj otok ponuja: odlično potapljanje, slapove, zeleno džunglo z neokrnjeno naravo. Obiščite točko, kjer je datumska meja, Pogrebno jamo bojevnikov, misijon Wairiki, jezero Tagimaucia, vas Laveno in naravni rezervat Ravilevu.

 

Vanua Levu

Vanua Levu je drugi največji otok otočja Fidži in je lociran 64 kilometrov severno od večjega glavnega otoka, Viti Levu. Vulkanski in zato tako razgiban otok ima gorato, bujno in zeleno notrajnost, ki jo prekinjajo urejene kokosove plantaže. Pravijo mu pravi Fidži, tu lahko še obiščete pristne vasi in spoznate starodavno kulturo.

 

Otok obdaja koralni greben, ponuja odlično snorkljanje in potapljanje. Izbirate lahko med hoteli vseh kategorij, ki pa so redko posejani po otoku. Glavni turistični center je južno letovišče Savusavu, zunaj tega kraja in kraja Labasa na severni obali, pa ostanejo samo še ribiške vasice.

 

Fidži, o ljudeh

Na Fidžiju prebiva okoli 790.000 ljudi, veliko je Indijcev, mešancev z Evropejci, največ pa je seveda pravih „fidžijcev“.

 

Po poreklu so mešanci med Melanezijci in Polinezijci. Nekdaj strah vzbujajoči bojevniki in ljudožerci so danes najbolj prijazni in gostoljubni ljudje.

 

Zunaj hotelov je Fidži še vedno tradicionalna dežela z drugačnimi navadami, ki jih je lepo spoštovati.

 

Če obiščete vas na Fidžiju, morate s seboj prinesti darilo yaqona ali kava. Darilo se izroči Turaga ni Koru, glavi vasi, ponavadi v njehovi hiši. Yaqono zdrobijo v prah, zmešajo z vodo in postrežejo. Za obredom vas gotovo čaka veliko vprašanj o tem od kje ste, če ste poročeni, koliko otrok imate,..

 

Zunaj hotelov se kopalke ne nosijo. Praktično je, če imate s seboj vedno sarong za zakritje. V vaseh prav tako ni lepo nositi pokrivala, saj s tem užalite poglavarja. Predno stopite v hišo, se vedno sezujte, prav tako pa je žaljivo dotikanje las in glave.

 

Vsekakor se tudi vasi razlikujejo med seboj, nekatere blizu mest so že popolnoma spremenjene, v hribih pa so še vedno tradicionalne vasice, kjer nasveti pridejo zelo prav.

 

Fidži, o dobrotah

Lokalna hrana vsebuje veliko morskih sadežev in lokalnih za čimb, odličnega sadja, vse pa pripravijo zelo preprosto. Veliko je tudi indijske hrane, ki ima močnejši okus. V hotelih lahko ponavadi izbirate med mednarodno, indijsko in lokalno kuhinjo.

 

Specialitete:

Kakoda: marinirana riba v kokosovi omaki z limono

Kasava: tapioka s kokosovo kremo, bananami in sladkorjem

Duruka: nenavadna rastlina, podobna aparagusu

Lovo: meso, riba, zelenjava in sadje, vse skupaj kuhano v zemlji

 

Pijača:

Kava: originalno so jo pripravljale device tako, da so zgrizle korenino poprovca in dodale vodo

Veliko je odličnih, svežih, sadnih sokov

 

Fidži, ali ste vedeli? Zanimiva dejstva o Fidžiju:

 

Na Fidžiju lahko potujete skozi čas. Preko otoka Taveuni namreč potuje datumska meja.

 

Od 333 otokov arhipelaga Fidži je naseljenih le 110.

 

Ko boste na Fidžiju, se domačina nikdar ne dotaknite po glavi. To pomeni namreč napad in vojno napoved. Lahko pa jih objamete.

 

Kava je tradicionalna pijača. Če obiščete vas, morate s seboj prinesti korenine kave. Sledi obred, star kar 3000 let.

 

Pred prihodom Evropejcev so bili domačini kanibali.

 

Če obiščete lokalno vas, ne smete imeti sončnih očal ali kape. To imajo lahko samo poglavarji.