Tajska - pred potjo, koristne informacije

POŠLJI POVPRAŠEVANJE

Vizum: ni potreben

Adapter za elektriko: ni potreben

Valuta: baht

Najboljši čas za obisk: od novembra do aprila

Zdravstvena tveganja: načeloma tveganj ni, pred potjo se posvetujte z Zavodom za varovanje zdravja

Potrebni dokumenti: potni list

 

Vstop v Tajsko:

Slovenski državljani, imetniki navadnih potnih listov, za vstop na Tajsko, do 30 dni, vizuma ne potrebujejo.
 
Za več informacij je potrebno kontaktirati Veleposlaništvo Kraljevine Tajske na Dunaju.


Najem avtomobila in vožnja:

Za prevzem avtomobila potrebujete naše, mednarodno vozniško dovoljenje in kreditno kartico voznika.

Vožnja na Tajskem je nekaj posebnega, zato redki obiskovalci najemajo avto, bolj pogost je najem skuterja. Pred najemom morate vedeti, da je Tajska po številu smrtnih žrtev na cestah med vodilnimi v svetu. Veliko je vožnje pod vplivom alkohola. Svetujemo, da se držite glavnih cest in se izogibate vožnji ponoči. Vozijo po levi strani.
 

Merske enote:

Imajo svoje, prav tako imajo svojo pisavo. Večinoma so table tudi v latinici.

 

Elektrika:

220 v / 50 Hz. Načeloma adapterja ne potrebujete, čeprav zna priti prav.

 

Časovni pas:

Slovenija +6 ur.

 

Vreme:

Načeloma potujete lahko kadarkoli v letu. Najboljši čas za obisk so hladnejši in sušnejši meseci od novembra do aprila. Na jugu je razlika med zahodno in vzhodno obalo. V zimskih mesecih je bolj primerna zahodna, ko so tudi najboljše razmere za potapljanje. Vzhodna obala je vremensko ugodna preko celega leta, najmanj dežuje januarja in februarja, največ pa novembra.
 

Narodni parki:

Za vsak narodni park plačate vstopnino. Če prenočujete v samem narodnem parku, je večinoma dnevna vstopnica že vključena v ceno, ni pa nujno. Če prenočujete izven narodnih parkov, priporočamo nakup vstopnice v naprej preko spleta, saj imajo ti gostje prednost pri vstopu. Po večini narodnih parkov se lahko vozite z najetim avtomobilom.

 

Denar:

Uradna valuta je tajski baht.
 
Denar lahko menjate v bankah ali v menjalnicah, priporočamo menjavo ameriških dolarjev.
 
Kreditne kartice: najraje jemljejo Viso, Master Card, Diners. 3% provizija pri plačilu s kartico je nezakonita, včasih pa si dodajo tudi 4 ali 5%. Pri plačevanju s kartico le-te nikdar ne izpustite izpred oči.
 
 

Zdravstveno zavarovanje:

Na poti morate biti obvezno zdravstveno zavarovani, sicer boste ob morebitnem obisku zdravnika ali celo bolnišnice sami nosili izredno visoke stroške. Priporočamo najvišje zavarovalne premije, ki jih lahko sklenete tudi pri nas.

Za obisk Tajske ni potrebno nobeno preventivno zdravljenje. 

Katera zdravila vzeti s seboj: aspirin, sredstva proti srbenju zaradi pikov, antibiotike, sredstva za prebavne motnje, antiseptik in obliže, multivitamine, tablete za grlo in prehlad.

Prvo pravilo je: NE PIJTE VODE IZ PIPE, kupujte ustekleničeno vodo. Pazite tudi pri naravnih sokovih, sladoledu (ne kupujte ga pri pouličnih prodajalcih) in ledu. Solato in sadje umijte z ustekleničeno vodo. Jejte pečeno in prekuhano hrano, ne prekajene. Jejte v čistih in polnih restavracijah.

Zdravstvena oskrba je na splošno kar dobra, predvsem v privatnih klinikah.

 

Varnost:

Tajska je popolnoma varna dežela za potovanje. Edina nevarnost so žeparji, neprijetnostim pa se lahko izognete s tem, da hranite dokumente in denar v hotelskem sefu.

- pazite na osebno prtljago ves čas potovanja, dragocene stvari in dokumente hranite v hotelskem sefu

- bodite previdni pri dvigu denarja z avtomatov

- ne nosite dragocenega nakita

- ne puščajte stvari v najetem avtomobilu

- ne plavajte na predelih, kjer je plavanje prepovedano.

 

Etiketa:

Obiskovalci morajo upoštevati občutljive navade in obnašanje domačinov. Če ne veste, kaj storiti, vprašajte, vedno vam bodo pomagali. Zelo pomembno je ustrezno oblačenje. Nikjer ni dovoljen nudizem, sproščena obleka za na plažo pa nikakor ni primerna za obisk templjev in svetih krajev. Za obisk templja se morate sezuti, ne smete nositi pokrivala, prekrite pa morate imeti noge in ramena. Za Tajce je sveta vsaka podoba ali kipec Bude, ne glede na ohranjenost. Zato nikdar ne hodite ali plezajte po ruševinah.

Budistični menihi se ne smejo dotikati žensk ali sprejeti česarkoli iz njenih rok. Če želi ženska kaj dati menihu, naj reč da najprej moškemu.

Tajci so zelo navezani na svojo kraljevo družino, zato nikdar o njej ne govorite nespoštljivo.

Tajci ponavadi ne stresajo roke za pozdrav, namesto tega roke sklenejo in se rahlo priklonijo. Tak pozdrav se imenuje wai. Glava je najvišji del telesa, zato se ne dotikajte obrazov ali las domačinov.

 

Ljudje:

Tajska ima kar 65 milijonov prebivalcev, od teh jih 1/3 živi v mestih, samo v Bangkoku več kot 6 milijonov. Povprečna življenska doba je 69 let (najvišja v JV Aziji).
90% je Tajcev, ostalo so Kitajci, Malajci, Indijci, Vietnamci, Kambodžanci, Japonci, Evropejci, hribovska plemena. Kitajci so se le deloma asimilirali, večinoma so v večjih mestih, so trgovci in poslovneži. Malajci so na jugu, se ne mešajo in asimilirajo. Evropejci so v mestih. Hribovska ljudstva so na severu.

Življenje ljudi je prežeto z budizmom, ki ni samo religija, ampak način življenja.

Nimajo dneva v tednu, ki je posvečen religiji. V tempelj grejo kadar tako začutijo, ponavadi ob odličnih dneh (polna in nova luna). Ob vsakem takem obisku darujejo lotusove popke, prižigajo sveče in kadila na različnih oltarjih, darujejo hrano duhovnikom in nunam (moški vedno jejo prvi), meditirajo (posamezno in v skupinah), poslušajo molitve in pogovore med duhovniki in se učijo o veri (Dhamma). Pri duhovnikih ali nunah lahko poiščejo pomoč za osebne probleme.

Lotusov cvet je simbol budizma, raste iz blatnega dna ribnikov. Ljudje si morajo prizadevati postati podobni lotusu. Blato je človeško življenje, čistost cveta pa je razsvetljenje.

Vsaka hiša na Tajskem mora imeti tudi duhovno hišo, kjer živijo lokalni duhovi. Če duhovne hišice ni, duhovi živijo v hiši, kar je lahko neprijetno. Duhovna hišica izgleda kot naša ptičja hišica, je nekakšen manjši tempelj na podstavku. Da bi duhovi res živeli v duhovni hiši in ne v naši, moramo duhovno narediti bolj prijetno z dnevnimi daritvami hrane, rož, sveč in kadila.
 
Obiskovalci morajo upoštevati občutljive navade in obnašanje domačinov. Če ne veste, kaj storiti, vprašajte, vedno vam bodo pomagali.

Zelo pomembno je ustrezno oblačenje. Nikjer ni dovoljen nudizem, sproščena obleka za na plažo pa nikakor ni primerna za obisk templjev in svetih krajev. Za obisk templja se morate sezuti, ne smete nositi pokrivala, prekrite pa morate imeti noge in ramena.

Za Tajce je sveta vsaka podoba ali kipec Bude, ne glede na ohranjenost. Zato nikdar ne hodite ali plezajte po ruševinah.

Budistični menihi se ne smejo dotikati žensk ali sprejeti česarkoli iz njenih rok. Če želi ženska kaj dati menihu, naj reč da najprej moškemu.

Tajci so zelo navezani na svojo kraljevo družino, zato nikdar o njej ne govorite nespoštljivo.

Tajci ponavadi ne stresajo roke za pozdrav, namesto tega roke sklenejo in se rahlo priklonijo. Tak pozdrav se imenuje wai. Glava je najvišji del telesa, zato se ne dotikajte obrazov ali las domačinov.

 

Hrana in pijača:

Tajska kuhinja je svetovno znana in po mnenju mnogih ena najboljših. Razlikuje se po pokrajinah, v grobem pa jo Tajci delijo na kraljevo in navadno, kar jim je ostalo še iz starih časov. Danes v restavracijah pripravljajo po obeh receptih, včasih pa so imeli za kraljevo družino posebne recepte.

Za vso hrano je značilno, da je bogatega in pikantnega okusa. Uporabljajo veliko česna, popra in čilija, veliko zelenjave, perutnine, svinjine in manj govedine. Dodajajo limonin sok, limonine liste in svež koriander, radi osolijo z omako iz rakcev ali rib. Obožujejo poper, imajo tri vrste bazilike, zemeljske oreške, tamarindin sok, ingver in kokosovo mleko. Njihova hrana je podobna kitajski, je pa bolj začinjena. Skoraj zraven vseh jedi jejo riž, jesti v tajščini pomeni dobesedno jesti riž. Imajo veliko vrst riža, najbolj pa je cenjen jasminov.

Čili so sem prinesli portugalski trgovci, imajo veliko vrst, najbolj pekoči pa so ponavadi najmanjši.

Veliko pojejo sveže zelenjave, juh, pikantnih omak in solat, morske hrane.

KJE JESTI: v manjših restavracijah nimajo menija, zato si je vredno zapomniti nekaj jedi. Priporočljivo je jesti v restavracijah z makaroni, riž z omako ali na nočnih tržnicah.

KAJ JESTI: jedi postrežejo z raznimi omakami, ponavadi s poprovo, oreškovo, kis s čilijem, ribja omaka s čilijem, pikantna oranžno-rdeča omaka.

Ponavadi naročijo eno jed za dve osebi, če je večja družba pa več različnih jedi, ki si jih delijo.

BONTON PRI MIZI:

Pri mizi imajo samosvojo etiketo. Če se je tujec drži, znajo to zelo ceniti, saj imajo naše vedenje za nevljudno. Skoraj vse jedi jejo z vilico in žlico, le špagete jejo s paličicami. Riž stisnejo v kroglice in jejo z desno roko. Vilice držijo v levi roki in z njimi potiskajo hrano na žlico. Vilic nikoli ne nesejo v usta.

Ko si nalagamo hrano na krožnik, nikoli ne vzamemo več kot dve žlici. Spodobi se, da najprej pojemo žlico riža in s tem priznamo, da je to najpomembnejši del obroka.  Na krožniku in pladnju moramo vedno pustiti nekaj hrane. Prazen krožnik jih zelo užali.

PIJAČA

Zaradi izredne izbire sadežev imajo najrazličnejše sadne sokove. Sok je naam, zraven se doda ime sadeža, npr. naam som je pomarančni sok. Tajci sokovom dodajo malo soli. Brez soli se reče mai sai kleua. Zelo priljubljen je sok iz sladkornega trsa (naam awy).

Alkohol je na Tajskem kar drag zaradi visokih davkov.

- PIVO: imajo 3 svoja piva: Singha, Amarit in Kloster. Najbolj priljubljen je Singha, ki ga delajo po receptu iz leta 1934, ki sta ga iznašla domačina, ki sta kot prva Tajca diplomirala v tej stroki v Nemčiji. To je okusno, močno pivo, ječmen gojijo na Tajskem, hmelj pa uvažajo iz Nemčije, ima 6% alkohola.

 

Jezik:

Uradni tajski jezik izhaja iz centralne Tajske, imajo veliko dialektov, ki se delijo še naprej. Pisava je veliko mlajša od govora. Zapisali so jo pred 800 leti po vzoru pisave Mon in Khmer, ki pa so se zgledovali po Indijcih. Pišejo od leve proti desni, pisava pa je zelo zapletena. Imajo 5 tonov, ena beseda ima lahko tako 5 pomenov. Imajo kar 44 soglasnikov, zato je prevajanje težko.

 

Narava in površje:

Na zahodu je Andamansko morje (Indijski ocean), na vzhodu Tajsko obliva Tajsko morje (del Kitajskega morja). Andamansko je plitko šelfno morje, globoko od 30 do 80 m. Tajska ima na stotine otokov, le majhen del je turističen. Velika je 517 000 km2, podobno kot Francija. Njeno obliko primerjajo s slonjo glavo. Največja razdalja sever-jug je 1860 km.

Nekoč so Tajsko prekrivali obsežni deževni gozdovi, ki pa jih skoraj ni več. Monsunske gozdove v notranjosti izrivajo obdelovalne površine, ostanki gozda so zavarovani. Rastje odlikuje ogromno število sadnih dreves, bambusa, trd tropski les, prek 27000 cvetnic, vključno z narodno cvetlico, orhidejo.

Tu živi veliko vrst ptic, mnogim pa zaradi uničenja habitatov grozi izumrtje. Sesalci so v večjem številu le še na zavarovanih območjih: tigri, leopardi, sloni, malajski medvedje, opice. Veliko je kober in ostalih plazilcev.



Plaže:

Otok Koh Samui

Koh Samui - tretji največji Tajski otok, krasi slikoviti Tajski zaliv. Ta čudovit otok na jugovzhodu Tajske je prekrit s kokosovimi nasadi in obkrožen z rajskimi plažami, ki so kot v pravljici posute s palmami. Do nedavnega je bil nedotaknjena meka za avanturistične popotnike, sedaj pa postaja veliko turistično letovišče.
 
Notranjost otoka je gorata in poraščena z bujnim tropskim gozdom. Koh Samui obdaja okoli 80 manjših otočkov, skoraj vsak je obdan s koralnim grebenom.
Najbolj obiskane plaže so na severni in vzhodni strani otoka.
 
Otoh Khaolak
Na Tajskem še vedno lahko najdete sanjske plaže s plakatov, kjer ni veliko ljudi, narava pa je čudovita. Khaolak je pravo nasprotje živahnim plažam Phuketa. Tu boste lahko uživali v čistem morju, na neokrnjenih plažah in koralnih grebenih, privoščili si boste lahko odlično večerjo v majhni restavraciji ob obali, ali pa se boste sprehodili po bujnem deževnem gozdu. Po želji lahko kjerkoli najamete kolo in raziščete majhne vasice in plantaže tropskega sadja. Vašega nočnega miru ne bo motila glasba diskotek, Khaolak ponuja mirne in čudovite počitnice ob Andamanskem morju.
 
Krabi
Provinca Krabi leži 800 kilometrov južno od Bangkoka in je znana predvsem po nepozabnih plažah, otokih Phi Phi ter pokopališču školjk Susan Hoi, ki je edinstveno v jugovzhodni Aziji in se lahko pohvali s starostjo okoli 75 milijonov let. Obalo varuje preko sto pravljičnih tropskih otočkov, obdanih s turkiznim morjem in koralnim grebenom. Kilometre belega peska, ki ga hladi senca palm, prekinjajo izrezljani klifi s kraškimi jamami in slikovito oblikovane skale, ki rastejo iz turkizne morske gladine.
 
Otočki Phi Phi
Otočki Phi Phi so ena najlepših otoških skupin na svetu. Otočki so od Phuketa oddaljeni 48 kilometrov, leta 83 pa so jih proglasili za narodni park. Otočkov je šest, najbolj znana in obljudena pa sta Phi Phi Don in Phi Phi Lay. Otok Phi Phi Don se lahko pohvali z dvema čudovitima plažama v zalivu Lodalum in Ton Sai, kjer je možna nastanitev. 
 
Otok Phuket
 “Biser juga” je največji tajski otok in leži v Andamanskem morju ob jugozahodni obali Tajske. Po vsem svetu je zaslovel po neverjetno lepih plažah in morju, hitro je postal turistična Meka sveta. Otoška pokrajina je raznolika, od kamnitih plaž, dolgih mivkastih lagun, do apnenčastih pečin in hribov, poraščenih z deževnim gozdom. Ima dobre plaže, tropsko rastlinje in prijetno, sproščujoče ozračje.
 
Glavna letovišča so se razvila na jugu in vključujejo plažo Patong, Karon in Kato, ostala obala pa je še vedno dokaj neturistična.
 
Ne prezrite tudi notranjosti otoka, ki je posejana z riževimi polji, plantažami kavčuka, kakava, ananasa, kokosa in zadnjim ko-som phukeškega deževnega gozda.
 
Otok Koh Lanta
Ko Lanta je ena najbolje očuvanih popotniških skrivnosti Tajske. Čudovit otoček sredi južnega Andamanskega morja je vse, kar ste si kdaj predstavljali pod pojmom tropski paradiž. 25 kilometrov belih peščenih plaž, toplo turkizno morje, bambusovi bungalovi ob morju, živahni koralni grebeni, džungla s slapovi in živobarvnimi rastlinami, predvsem pa odmaknjenost in mir.
 
Ko Lanta nima svojega letališča, sem lahko pridete le s trajektom iz Pkuketa ali Krabija. Otok je prav zaradi svoje odmaknjenosti ohranil podobo nedotaknjenosti, ki jo je večina privlačnih kotičkov sveta zaradi intenzivnega turizma že izgubila. Večina otoka je še vedno v lasti "morskih ciganov", ljudstva s tisočletno tradicijo. Ti se preživljajo z ribolovom in oskrbujejo obiskovalce z vedno svežimi ribami in raki. Ostali del otoka je zavarovan kot narodni park. Tu ne boste našli velikih hotelov in zabavišč. Majhni, družinski hoteli imajo le bungalove, ki se skrivajo v cvetočih vrtovih.
 
Notranjost otoka Ko Lanta je večinoma poraščena z deževnim gozdom, med drevjem pa se skrivajo plantaže tropskega sadja in riža. Otok obdajajo številni manjši otočki, kamor vas bodo domačini zapeljali za nekaj drobiža. Ti koralni otočki veljajo za ene najboljših potapljaških destinacij na Tajskem.
 
Kok Lanta - eden najlepših tropskih otočkov v svetovnem merilu, vas pričakuje z bujno tropsko pokrajino, osamljenimi peščenimi plažami in nepozabnimi sončnimi zahodi.
 
Otok Koh Phangan
Koh Phangan je manjši otoček severno od otoka Koh Samui. Notranjost je gorata in v celoti preraščena z džunglo in kokosovimi nasadi, ki so poleg turizma glavni vir dobička. Večina plaž je čudovitih, peščenih in primernih za plavanje in raziskovanje podvodnega sveta. Koh Phangan je bil dolgo destinacija mladih popotnikov, danes pa so tu zrasli hoteli, sem prihajajo pari, družine, mlajši in starejši obiskovalci, ki si želijo počitnic v lepem tropskem okolju.
 
Otok Koh Tao
Majhen, skrit otoček (meri samo 21 kv. kilometrov), 45 km severno od otočka Koh Phangan. Otok je zaradi čudovitega podmorskega sveta in kristalno čistega morja priljubljena destinacija za potapljače. Zaradi odlične vidljivosti pod vodo velja za enega najboljših potapljaških predelov Tajske. Na otoku so številni potapljaški centri, primerni tako za začetnike, kot za izkušene potapljače.
 
Tao pomeni želva, na čudovitih obalah otočka še vedno gnezdijo morske želve. Sanjske plaže in spokojnost otoka pa bodo zadovoljile tudi vse, ki ste raje nad vodo kot pod njo. Otoček, ki je bil nekoč zapor za politične zapornike, je danes sanjski paradiž.
 
Kako do otoka: s čolnom iz otoka Koh Phangan ali Koh Samui (3 ure).
Na otoku lahko najamete motor, gorsko kolo, navadni ali vodni taksi.
 
Otok Koh Chang
Koh Chang je zunanjemu svetu praktično neznan. Nekateri ga imenujejo celo zadnji rajski otok jugo vzhodne Azije. Koh Chang je del Pomorskega narodnega parka in je presenetljivo drugi največji otok Tajske. Do nedavnega so ga obiskovali pretežno domačini, danes pa ponuja že nekaj hotelov.
 
Kljub svoji velikosti in lokaciji 330 kilometrov vzhodno od Bangkoka, je neznan, nerazvit, nedotaknjen, pozabljen in zato idiličen.
 
Otok je čudovito delo narave. Ima peščene plaže, izrezljane zalive in je prava čudežna dežela. Notranjost je popolnoma naravna, gozdnata, v džungli pa se skrivajo bistri slapovi in zeleni gorski vrhovi.
 
Kako do sem?
Na celini je najbližje letališče Trang, tu pristajajo letala iz Bangkoka, Phuketa in Koh Samuia. Do otoka je s trajektom 15 minut.